Nova vremenska informacija: Arso stopnjo opozorila dvignil na najvišjo

Po napovedih Agencije RS za okolje (Arso) bi se lahko temperature v nedeljo povzpele krepko nad 30 stopinj Celzija, na Primorskem in v Ljubljani tudi do 36 stopinj Celzija.

Zaradi visokih temperatur je Arso rdeče opozorilo za jugozahodni del države izdal že za soboto, v nedeljo pa bo opozorilo veljalo tudi za osrednjo Slovenijo. Za preostali del države velja oranžno opozorilo.

Vročine spremljajo tudi poletne nevihte

Vroče dni spremljajo tudi poletne nevihte. V zadnjih dneh je Slovenijo zajelo več neviht, ki so jih spremljali tudi udari strel. Slovenija je ena od držav z najvišjo gostoto strel v Evropi, so navedli na Elektroinštitutu Milan Vidmar.

V preteklih dneh je šlo za "enega izrazitejših nevihtnih dogodkov v letošnjem juniju," so ocenili. Kljub temu ne opažajo posebnosti, ki bi odstopale od značilnih vzorcev nevihtne aktivnosti za to obdobje. Kot je pojasnil Vid Zgonc, ki se na inštitutu ukvarja z upravljanjem sistema za avtomatsko lokalizacijo atmosferskih razelektritev (Scalar), se je nevihtno vreme letos začelo prej kot ponavadi. So pa napovedi o preostanku poletja lahko le ugibanja.

Scalar s 17 senzorji po Sloveniji in Balkanu v realnem času zbira podatke o udarih strel, kar strokovnjakom med drugim da podatek o tem, ali je strela pozitivna in je udarila z zgornjega dela oblaka, ali pa je negativna in je udarila s spodnjega dela, kar se zgodi v 90 odstotkih primerov. Na zemljino površino sicer udari le približno deset odstotkov vseh strel, je pojasnil Zgonc.

Pred strelami se je najbolj varno umakniti v ozemljene stavbe in v avtomobile s kovinsko konstrukcijo, ki se je ne smemo dotikati. Na prostem se je treba izogibati mestom na visokih nadmorskih višinah, vodnih površin in kovinskih predmetov. "Če nas nevihta zajame, na prostem počepnemo, med nevihto ne stojimo, ne hodimo in ne ležimo," svetujejo.

Priprava na vročino je izjemno pomembna

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) poudarjajo, da je priprava na vroče dni izjemno pomembna, saj daljša obdobja vročine lahko povzročijo različne zdravstvene težave in pregretje telesa.

Ko je zelo vroče, nam najpogosteje postane nelagodno, tudi slabše se počutimo. Vendar pa daljša izpostavljenost vročini lahko vodi tudi do dehidracije, izpuščajev na koži, vročinskih krčev, izčrpanosti, omedlevice ali celo vročinske kapi in smrti.

Če opazimo, da se nekdo močno poti, ima hiter in šibak pulz, omotico, slabost ali celo bruha, ga moramo čim prej premakniti v hladen prostor, ga hladiti z obkladki in ventilatorjem ter mu ponuditi tekočino po majhnih požirkih. Gre za vročinsko izčrpanost, ob kateri je priporočljiv čimprejšnji stik z zdravnikom.

Pozorni pa moramo biti tudi simptome vročinske kapi. Ta se kaže z vročo, lahko tudi suho kožo, hitrim utripom, krči in motnjami zavesti. V tem primeru je treba takoj poklicati 112, osebo umakniti v hladen prostor in jo začeti ohlajati. Če je oseba nezavestna, ji tekočine ne dajemo, saj obstaja nevarnost zadušitve zaradi odsotnega refleksa požiranja, opozarjajo na NIJZ.

Kako si lahko pomagamo?

Tudi v primeru zaščite pred vročino je najbolj pomembna preventiva. Ključno je, da zmanjšamo obremenitev s toploto in olajšamo hlajenje telesa. "Hladimo sebe in prostore," poudarjajo na NIJZ.

"Prostore hladimo in ohranjamo hladne tako, da zračimo ponoči, zgodaj zjutraj in zvečer, čez dan pa manj. Svetujemo uporabo zunanjih senčil, ki odbijajo sončne žarke in s tem močno zmanjšajo segrevanje prostorov," pravijo strokovnjaki NIJZ.

Pomagamo si lahko tudi z ventilatorji in klimatskimi napravami, pri čemer NIJZ opozarja, da ventilatorji pomagajo pri hlajenju telesa do temperature zraka 35 stopinj Celzija. Če je doma prevroče, se lahko odpravimo v javno dostopen hladen prostor, kot je knjižnica, šola ali nakupovalno središče. "Tudi nekaj ur dnevno v ohlajenem prostoru koristi pri manjšanju obremenitve organizma zaradi vročine," pravijo na NIJZ.

Priporočajo tudi, da se, če je le mogoče, iz mesta umaknemo v naravo, v senco dreves. "Ohladimo se lahko tudi s hladno prho ali hladno kopeljo, hladnimi, vlažnimi oblogami (glava, vrat, roke, noge)," dodajajo.

Omejimo fizično aktivnost in jejmo lahko hrano

Za zmanjšanje nastajanja telesne toplote je priporočljivo omejiti fizično aktivnost, saj telo med naporom proizvaja dodatno toploto. Aktivnosti na prostem je zato najbolje načrtovati v zgodnjih jutranjih ali poznih večernih urah, ko so temperature nižje. Priporočljivo je tudi uživanje lahke hrane v manjših obrokih, saj težki in obilni obroki dodatno obremenjujejo organizem.

Za učinkovito odvajanje telesne toplote je priporočljivo nositi lahka in ohlapna oblačila ter piti dovolj tekočine, saj se telo v vročini ohlaja predvsem s potenjem. Najboljša izbira je voda, medtem ko se je priporočljivo izogibati alkoholu, kofeinu in zelo sladkim pijačam, ki lahko pospešijo izgubo tekočine. Piti je treba redno, tudi če še ne občutimo žeje.

Pomagajmo drugim

V vročih dneh je treba posebno pozornost nameniti najbolj ogroženim skupinam, kot so dojenčki, majhni otroci, starejši, nosečnice in kronični bolniki. Redno preverjajmo počutje ljudi, ki živijo sami, in nikoli nikogar ne puščajmo v parkiranem avtomobilu.

Odrasli naj bi v vročih dneh zaužili približno dva litra tekočine dnevno, ob večji telesni aktivnosti pa še več. Znaki pomanjkanja tekočine so med drugim redkejše uriniranje in temnejši urin. Pri dolgotrajnejših naporih je priporočljivo nadomeščati tudi elektrolite, osebe z zdravstvenimi omejitvami glede vnosa tekočine pa naj se o ustrezni količini posvetujejo z zdravnikom.

Pomembna je tudi zaščita pred soncem, in sicer tako, da se zadržujemo v senci, nosimo pokrivala, sončna očala in zaščitno kremo z zaščitnim faktorjem najmanj 30. Pozorni moramo biti tudi na varnost hrane, saj se ta v vročini hitreje pokvari, zdravila pa shranjujmo v skladu z navodili.